Projekt

Monasterium – Zgornja Avstrija

Skozi več stoletij so bili samostani v Zgornji Avstriji pomembni soustvarjalci zgodovinskega razvoja. Fondi samostanskih arhivov zrcalijo zgodovino in razvoj konkretne samostanske institucije. Omogočajo tudi pogled na širok spekter. Na podlagi teh zgodovinskih dokumentov je možno tudi raziskovanje genealogije, krajevnih in ledinskih imen, kot tudi nova spoznanja posestne in pravne zgodovine. Material dosledno pokriva v svoji množici pogosto celo tisočletje. Zaradi tega je tudi osnova vprašanj pomožnih ved diplomatike, sfragistike ali paleografije. Ta dejstva kažejo veliko zmožnost samostanskih arhivov. Izboljšujejo zgodovinske raziskave na številnih področjih in razširjajo naše vedenje o splošni deželni zgodovini.

Projekt „Corpus Austriae Superioris diplomatum“

Zgornjeavstrijska knjiga listin je do danes edina večja tiskana zbirka listin dežele. Sestoji se iz enajstih knjig. Prva knjiga je izšla leta 1855. Zadnja izdaja doslej je bila zaključena leta 1983. Skupno so bile objavljene listine različnega izvora do leta 1399. Ti dokumenti so bili urejeni kronološko in vsakokrat opremljeni z dvo do tro vrstično navedbo vsebino (kratek regest). Kjer ni bilo več ohranjenih originalov, so se izdajatelji oprli na še starejše edicije "Monumenta Boica" iz 18. stoletja. Z izjemo samostana Schlägl, katerega listine vse do novega veka je pred kratkim objavil Isfried Pichler v posebni knjigi listin, od obstoječih in razpuščenih samostanov Zgornje Avstrije obstajajo komaj kakšne edicije ali regesti, ki bi pokrivale obdobje, mlajše od leta 1399.

Nadaljevanje zgornjeavstrijske knjige listin preko tega obdobja je zaradi tega pomembna želja deželne zgodovine. Samo v arhivih sedmih največjih samostanov Zgornje Avstrije se po oceni iz 15. in 16. stoletja nahaja 5000 listin. Te je treba za znanost, raziskovanje in poučevanje najprej urediti in sodobno obdelati.
Cilj projekta, v okviru „Corpus Austriae Superioris Diplomatum“, je obdelava posvetnih listin (samostanski arhivi, kot tudi arhiva škofij Passau in Linz). Predelane bodo obstoječe edicije in regesti v Zgornjeavstrijski knjigi listin. Prav tako bodo na novo obdelane transkripcije in regesti za čas med 1400 in 1600. Te listine bodo dane na razpolago v Online-podatkovni bazi, ki bo vsebovala tudi slike originalov. Skupno nastaja virtualni arhiv zgornjeavstrijskih samostanov v kontekstu „Corpus Austriae Superioris Diplomatum“. Podatki bodo dodatno vključeni v virtualni arhiv srednjeevropskih samostanov in škofij (Monasterium.Net). S tem bo možno raziskovanje po listinah v večjem obsegu. Možno bo iskanje tudi po dokumentih, povezanih z Zgornjo Avstrijo, ki ne ležijo v zgornjeavstrijskih arhivih. Na ta način bo npr. virtualno združen Baumgartenbergerjev arhiv in Mondseerjev tradicijski kodeks, ki je razdeljen med Hišnim-, Dvornim- in Državnim arhivom, kot tudi med Zgornjeavstrijskim deželnim arhivom.

Nove možnosti in perspektive

Podatkovna baza, nastala v okviru projekta, se lahko po njenem dokončanju uporabi na najrazličnejši način.

1. Znanost in regionalno raziskovanje:
viri, dostopni preko interneta, odpirajo za različna področja kulturno-znanstvenih disciplin odločilne olajšave in popolnoma nove raziskovalne perspektive.
Raziskovanje po vsebini je v veliki večini možno po celotni podatkovni bazi. Prvič se ta dela lahko izvedejo s pomočjo digitalne podpore. Popolno indiciranje zgornjeavstrijskih podatkov in njihovo omreženje z drugimi podatkovnimi bazami (prim. www.monasterium.net) omogočajo prvič kompleksnejše, nadregionalno raziskovalno poizvedovanje s pritiskom na gumb. Preko tega bo mogoče sestavljanje oziroma rekonstruiranje virtualnih arhivov po lastnih, prosto izbranih kriterijih. Tako bomo lahko npr. široko raztresene listine marsikaterih »manjših« plemičev sedaj povezali in raziskovali tudi pisavo in zunanjo obliko.

Poleg razširjenih možnosti raziskovanja obstaja tudi široka paleta nadaljnjih uporabnih polj. Dodatno je za samo funkcijo iskanja na razpolago vrsta zunanjih pripomočkov. Ti so v povezavi z zgodovinskimi pomožnimi vedami (paleografija, kronologija itd.), identifikacijo krajevnih imen (npr. Orbis latinus) in prav tako z raznimi slovarji, kot tudi linki do uporabnih Online-priročnikov (enciklopedij) oziroma knjižničnih katalogov. Na podlagi teh dodatnih možnosti lahko rezultate iskanja sami interpretiramo do določene stopnje.

2. Poučevanje:
vire v besedi in sliki je moč uporabiti za poučevanje – na šolah/univerzah ali pri izobraževanju odraslih – tudi interdisciplinarno. Učenke in učenci lahko vadijo branje in prevajanje latinskih in srednjevisokonemških besedil. Ob podobah črk pa lahko tudi sami sledijo razvoju pisave.

Tako splošno izobraževalne šole, kot tudi univerze lahko terjajo brezplačno ponudbo. Podatki so tem ustanovam dostopni 24 ur na dan. Ti lahko med drugim pripomorejo tudi k utrjevanju deželnoznanske vednosti učenk in učencev. Listine iz zgornjeavstrijskih samostanov imajo za zgodovino dežele velik pomen in so dragoceno dopolnilo posredovane učne snovi pri poučevanju zgodovine. Ta je do sedaj ponazorjena pogosto samo na teoretičen način.

3. Kultura in turizem:
originalni viri kot del splošne kulturne dediščine predstavljajo živahen interes do deželne zgodovine. Projekt prispeva na širokem nivoju do razširjene zavesti o pomenu te kulturne dediščine.

Informacije:
Institut zur Erschließung und Erforschung kirchlicher Quellen
A-3100 St. Pölten, Domplatz 1
Tel.: +43 2742 324 321
Fax: +43 2742 324 325
Email: info@monasterium.net

nazaj